petek, 26. februar 2010

Moji prvi žlikrofi

Na enem od VVM dogodkov, kjer so bili na jedilniku med drugim tudi idrijski žlikrofi, mi je rekla Leandra: ej, a pa bi ti prišla en dan k meni, pa da boš sama svoje žlikrofe naredila?
Verjetno ni treba posebej omeniti, da nisem niti malo pomišljala in sem takoj pristala na pobudo.

In tako sva se dobili pri Leandri doma, si nadeli predpasnike ter pričeli z delom.

Najprej je bilo treba olupiti krompir.














Med tem, ko se je kuhal krompir, sva pripravili testo in nasekljali rdečo čebulo.














Nato sva čebulo počasi pražili na domači zaseki.














Ker nama je šlo vse zelo hitro od rok, sva vmes imeli čas, da sva spekli tudi kruh, in sicer enega s skorjico mletih bučnih semen, enega pa s čebulo.














kruhka, preden sta šla v pečico...















mmm... tale čebulni kruhek je zadišal in bil sproban še preden so bili vsi žlikrofi narejeni.


Kuhan krompir sva spasirali,














mu dodali na domači zaseki prepraženo na drobno sesekljano rdečo čebulo,














še malo majarona in sesekljanega drobnjaka














in lahko pričeli sva z delanjem za lešnik velikih kroglic.














Skrivnost vsaj kolikor toliko enakomerno velikih kroglic:
pomagaj si z malo žličko, ker tako najbolje vidiš, koliko mase si zagrabil. Potem z rokami oblikuj kroglico.


Testo lahko razvaljaš ročno, lahko si pa pomagaš s strojčkom za valjanje testa. Tega sva medve tudi uporabili, in ko je bilo testo dovolj tanko razvaljano, sva pričli z izdelavo žlikrofov.














Kroglice sva polagali na rob testa cca 2 - 3 cm narazen.














Jih dvakrat ovili s testom.














Razrezali in ob kraju stisnili.















Na koncu pa še pritisili kazalec na sredino, da je nastala lepa vdolbinica.















In tako so nastali tudi moji prvi žlikrofi. In to ne malo! Skupaj sva jih naredili kar 306! Iz tistega malo testa, ki ga je ostalo, so pa nastali široki rezanci.

Žlikrofe (no, da ne bo pomote, ne vse, ker jih je res nastalo ZELO veliko), sva potem tudi skuhali in jih zabeljene z ocvirki tudi pojedli.














mmm, njami...


Več slik.


Leandra, hvala še enkrat za res enkratno kuharsko doživetje, kjer so nastali moji prvi žlikrofi! Vsekakor pridem še kdaj!

Če bi se pa radi tudi vi lotili delati žlikrofe, medve sva jih delali po tem receptu: Žlikrofi. Preverjeno uspejo.

Mogoče je pa še bolje in tudi bolj zabavno, če se nama raje pridružite kdaj drugič in jih bomo naredili skupaj.

Ali pa če bi morda radi pripravili kaj drugega: mogoče kakšne raviole, torteline ali pa pekli kruh in čebate... Samo prej javite, da uskladimo termin in gremo v kuhinjo k Leandri! Preverjeno vam ne bo žal!

2 komentarja:

  1. Vanja,
    tole je pa res super! Jaz bi z veseljem ekrat šla k Leandri delat žlikrofe al pa raviole al pa kar koli....
    Ti samo javi kdaj! Upam, da se bomo lahko časovno uskladili.

    Lp, Lili

    OdgovoriIzbriši
  2. Lili, javi se mi, pa se uskladimo.

    OdgovoriIzbriši